Recikliranje tkanih vrečk iz PP

Z razširjeno uporabo tkanih plastičnih vrečk iz PP se je obseg proizvodnje povečalPP tkane vrečkese povečuje, kar vodi v porast količine vrečk za odpadke. Recikliranje teh vrečk za odpadke je učinkovit ukrep za zmanjšanje proizvodnih stroškov, varstvo okolja in polno izrabo virov. V zadnjih letih so številni proizvajalci izvedli raziskave na tem področju.

 

Ta razprava se osredotoča na recikliranjePP tkane vrečkeOdpadni materiali se nanašajo na odpadke PP plastike, primerne za proizvodnjoPP tkane vrečkeGre za enovrstno metodo izkoriščanja odpadkov z visokimi zahtevami; ne sme se mešati z drugimi vrstami plastike in ne sme vsebovati blata, peska, nečistoč ali mehanskih nečistoč. Njen indeks pretoka taline mora biti v območju od 2 do 5 (niso vse PP plastike primerne). Njeni viri so predvsem dvojen: odpadni materiali iz procesa proizvodnje tkanih PP vrečk in reciklirane odpadne PP vrečke, kot so vrečke za gnojila, vrečke za krmo, vrečke za sol itd.

 

2. Metode recikliranja

 

Obstajata dve glavni metodi recikliranja: peletiranje s taljenjem in ekstruzijska granulacija, pri čemer je ekstruzijska granulacija najpogostejša. Postopka za obe metodi sta naslednja.

 

2.1 Metoda granulacije taline

 

Odpadni material -- izbira in pranje -- sušenje -- rezanje na trakove -- hitra granulacija (dovajanje -- toplotno krčenje -- brizganje vode -- granulacija) Izpust in pakiranje.

2.2 Metoda ekstrudiranja in granulacije

 

Odpadni material -- izbira -- pranje -- sušenje -- rezanje na trakove -- segreta ekstruzija -- hlajenje in peletiranje -- pakiranje.

 

Oprema, ki se uporablja pri metodi ekstrudiranja, je doma izdelan dvostopenjski ekstruder. Za odstranjevanje plina, ki nastane med ekstrudiranjem odpadnega materiala, se lahko uporabi tudi prezračevalni ekstruder. Za odstranjevanje nečistoč iz odpadnega materiala je treba na izhodnem koncu ekstruderja uporabiti sito z velikostjo lukenj 80–120 mesh. Procesni pogoji za reciklirano ekstrudiranje so prikazani v tabeli.

 

Temperatura ekstruderja mora biti ustrezno nadzorovana, ne previsoka ne prenizka. Prekomerna temperatura zlahka povzroči staranje in rumenenje materiala ali celo karbonizacijo in počrnjenje, kar resno vpliva na trdnost in videz plastike; nezadostna temperatura povzroča slabo plastifikacijo, nizko hitrost ekstrudiranja ali celo nič izhodnega materiala in je še posebej nagnjena k poškodbam filtrirnega sita. Ustrezno temperaturo recikliranega ekstrudiranja je treba določiti na podlagi rezultatov indeksa pretoka taline vsake serije recikliranih odpadkov, ki so bili vzorčeni in preizkušeni.

 

3. Uporaba recikliranih materialov in njihov vpliv na delovanje PP vrečk: Toplotno staranje med predelavo plastike bistveno vpliva na delovanje, zlasti pri recikliranih PP tkanih vrečkah, ki so bile podvržene dvema ali več toplotnim postopkom. V kombinaciji z UV-staranjem med uporabo pred recikliranjem se delovanje opazno poslabša. ZatoPP tkane vrečkeni mogoče ponovno uporabljati v nedogled. Če se za proizvodnjo PP vrečk uporabljajo samo reciklirani materiali, jih je mogoče reciklirati največ trikrat. Ker je težko določiti, kolikokrat so bili reciklirani odpadki predelani, je treba za zagotovitev kakovosti PP vrečk, tudi pri vrečkah z nižjimi zahtevami, v proizvodnji uporabiti mešanico primarnih in recikliranih materialov. Razmerje mešanice je treba določiti na podlagi dejanskih merilnih podatkov obeh materialov. Količina uporabljenega recikliranega materiala neposredno vpliva na kakovost ploščate preje PP vrečke. Kakovost tkanih vrečk je odvisna od relativne natezne trdnosti in raztezka ploščatih prej. Nacionalni standard (GB8946-88) določa trdnost ploščate preje >= 0,03 N/denier in raztezek 15 %–30 %. Zato se v proizvodnji običajno doda približno 40 % recikliranega materiala. Glede na kakovost recikliranega materiala se to včasih lahko poveča na 50 %–60 %. Čeprav dodajanje več recikliranega materiala znižuje proizvodne stroške, ogroža kakovost vrečk. Zato mora biti količina dodanega recikliranega materiala ustrezna, da se zagotovi kakovost. 4. Prilagoditve postopka vlečenja glede na uporabo recikliranega materiala: Zaradi ponavljajoče se toplotne obdelave in UV-staranja med dolgotrajno uporabo se talilni indeks recikliranega PP z vsakim ciklom obdelave povečuje. Zato je treba pri dodajanju velike količine recikliranega materiala deviškemu materialu temperaturo ekstruderja, temperaturo glave za izdelavo ter temperaturo raztezanja in strjevanja ustrezno znižati v primerjavi z deviškim materialom. Količina prilagoditve je treba določiti s testiranjem talilnega indeksa mešanice novega in recikliranega materiala. Po drugi strani pa se zaradi večkratnih korakov obdelave njihova molekulska masa zmanjša, kar ima za posledico veliko število kratkih molekularnih verig, poleg tega pa so bili podvrženi tudi večkratnim postopkom raztezanja in orientacije. Zato mora biti razmerje raztezanja v proizvodnem procesu nižje kot pri isti vrsti deviškega materiala. Na splošno je razmerje raztezanja deviškega materiala 4-5-krat večje, medtem ko je po dodajanju 40 % recikliranega materiala običajno 3-4-krat večje. Podobno se zaradi povečanega talilnega indeksa recikliranega materiala viskoznost zmanjša in hitrost ekstrudiranja poveča. Zato bi morala biti hitrost vlečenja pri enakih hitrostih vijaka in temperaturnih pogojih nekoliko višja. Pri mešanju novih in starih surovin je pomembno zagotoviti enakomerno mešanje; hkrati je treba za mešanje izbrati surovine s podobnimi indeksi taljenja. Velike razlike v indeksih taljenja in temperaturah taljenja pomenijo, da obeh surovin ni mogoče plastificirati hkrati med plastifikacijsko ekstruzijo, kar bo resno vplivalo na hitrost ekstruzijske raztegljivosti, kar bo povzročilo visok odstotek odpadkov ali celo onemogočilo proizvodnjo.

 

Kot je bilo že omenjeno, recikliranje in ponovna uporabaPPtkanotorbeje povsem izvedljivo s skrbno izbiro materiala, ustrezno formulacijo procesa ter razumnim in natančnim nadzorom procesnih pogojev. Ne bo vplivalo na kakovost izdelka, ekonomske koristi pa so zelo pomembne.